Zadnje čase beležimo porast tujih spletnih bank, ki za poslovne uporabnike širijo storitve, a imajo kljub temu še vedno nekaj omejitev. Naj omenimo, da ni nikjer predpisano, da mora imeti podjetje ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, račun odprt v Sloveniji. Zelo pomembno pa je, da račun v tujini prijavite na FURS in AJPES.

Prijava Fursu

Ne glede na to, ali gre za račun pri spletni ali klasični banki v tujini, ga morate prijaviti Fursu. Prav tako morate v osmih dneh prijaviti kakršnekoli druge spremembe podatkov, ki se vodijo v davčnem registru in jih Furs ne pridobiva po uradni dolžnosti – tudi datum zaprtja računa v tujini.

Prijava je enostavna – lahko tudi elektronska prek eDavkov (obrazec DR-račun: fizična oseba z dejavnostjo, pravna oseba), sicer pa prek pošte kateremukoli finančnemu uradu na obrazcu DR-03 za fizične osebe z dejavnostjo oziroma na obrazcu DR-04 za pravne osebe. Poleg vpisa identifikacijskih podatkov v obrazec morate priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa, lahko tudi zajem slike zaslona, kjer so vidni podatki o lastniku računa), da lahko finančni urad preveri pravilnost oziroma točnost podatkov.

Podatke o računih v Sloveniji dobijo na finančni upravi avtomatično. To pomeni, da Furs o slovenskih davčnih rezidentih od držav OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) avtomatično pridobiva podatke o njihovih tamkajšnjih bančnih računih. V praksi je tako, da bo Furs vsaj enkrat na leto tudi od spletne banke dobil podatek, da ste njihov komitent. Zato nima smisla, da jim te podatke zatajite in po nepotrebnem plačate kakšno globo.

Predvidene globe za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, so od 800 do 10 tisoč evrov, za pravno osebo pa od 1.200 do 30 tisoč evrov. To je zgolj globa, ki se nanaša na ne sporočeni TRR iz tujine. Če so zaradi tega računa nastale druge davčne nepravilnosti (kot npr. neprijavljeni prihodki, ki bi morali biti obdavčeni), so dodatne globe občutno višje.

Prijava AJPES:

To prijavo vam načeloma uredi Furs. A pozor! Na obrazcu, kjer prijavljate poslovni račun v tujini, morate v opombo napisati, da se ta uporablja za poslovno dejavnost. Če tega ne boste storili, Furs podatka ne bo posredoval AJPES, vi pa boste lahko v težavah.

S 1. julijem 2018 se je začelo uporabljati 11. poglavje zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Zakon določa, da morajo imetniki transakcijskega računa, ki so fizične osebe, bankam ali hranilnicam zagotoviti podatek, da se transakcijski račun uporablja tudi za opravljanje dejavnosti. To je potrebno, da se omogoči javen in brezplačen dostop do podatkov v registru transakcijskih računov.

Furs podatke o plačilnih računih, odprtih v Sloveniji, pridobiva po uradni dolžnosti iz tega registra, zato prijava teh računov ni potrebna. V register se, tako AJPES, sporočajo le računi bank iz Slovenije. Podatke agenciji AJPES sporoča banka, navesti pa je treba polno ime in priimek, matično številko podjetja in številko transakcijskega računa, ki ga podjetnik uporablja za opravljanje dejavnosti. Če vaš slovenski račun ni prijavljen v register, zagrožena kazen znaša od 500 do pet tisoč evrov.

Primerjava tujih spletnih bank

Največje tri spletne banke pri nas so N26 – ta je prva prišla na slovenski trg –, Revolut, od sredine junija pa tudi Monese.

N26:

Za slovenske uporabnike ima ta nemška digitalna banka na voljo le brezplačno različico poslovnega računa. Kot pišejo na spletni strani, je N26 Business namenjen samozaposlenim in svobodnjakom (freelancer). Račun torej odprete na svoje ime in priimek, stroškov z odprtjem pa ni. Če že imate odprt račun pri N26, ne morete odpreti še enega, torej poslovnega. Kot pojasnjujejo, imate lahko na istem računu poleg poslovne kartice mastercard še zasebno kartico maestro, ne morete pa imeti hkrati dveh ločenih računov.

Poslovni račun N26 vam torej nudi kartico mastercard, na vsako transakcijo pa vam pripada 0,1 odstotka vračila.

Revolut:

Tudi Revolut za podjetja ponuja brezplačen poslovni račun, a v nasprotju z N26 so vam na voljo tudi plačljive različice, skupaj imajo v ponudbi štiri oblike poslovnih računov. Prvi je kot rečeno brezplačen. Brezplačen dostop do računa in brezplačno poslovno kartico imata dve osebi, brezplačnih je tudi pet bančnih transakcij (vsaka nadaljnja se obračuna po 0,2 evra na transakcijo). Če plačate Revolutu 25 evrov na mesec, imate lahko deset članov ekipe in sto brezplačnih bančnih transakcij. Za sto evrov na mesec se število članov ekipe poveča na 30, število brezplačnih transakcij pa na tisoč. Za tisočaka na mesec pa je število obojega neomejeno. Če vaš posel raste (ali upade), lahko paket zamenjate.

Pri vseh računih so vse transakcije med Revolutovimi računi brezplačne. Med produkti, ki jih Revolut še napoveduje, so tudi posojila – ta naj bi bila na voljo tudi pri brezplačnih računih. Račun odprete prek spletnega obrazca. Ko ga izpolnite, vas dajo v čakalno vrsto za odobritev, kar lahko traja tudi do enega tedna. Ti računi so namenjeni tudi podjetjem (torej ne le fizičnim osebam).

Tako kot N26 ima tudi Revolut ločene pakete za svobodnjake. Tudi tu sta na voljo dve možnosti – brezplačna in plačljiva (sedem evrov na mesec). Pri brezplačnem računu dobite pet brezplačnih bančnih transakcij (vsaka nadaljnja se obračuna 0,2 evra na transakcijo), pri plačljivem je teh 20.

Monese:

Tudi Monese ima seveda na voljo račun, namenjen poslovnim uporabnikom. V nasprotju s prejšnjima dvema ponudnikoma pa Monese nima brezplačne različice. Strošek računa pri njih je slabih deset funtov (oziroma dobrih deset evrov) na mesec, za kar vam omogočajo, da imate na enem mestu poslovni in osebni račun. Transakcije so brezplačne, na bankomatu pa je brezplačnih šest mesečnih dvigov (vsak nadaljnji vas bo stal dodaten evro).

Vir: https://podjetnik.finance.si/8951333/Poslovni-racun-pri-N26-ali-Revolutu-kaj-vam-ponujajo-in-kaksne-so-vase-obveznosti