Delo za svojo organizacijo sem vsa leta opravljal od doma. Sploh nisem prišel na idejo, da bi se “preselil” v skupnostni prostor in delal tam. Do pred nekaj meseci. V eni od samo-analiz svoje produktivnosti, sem si med drugimi postavil sledeče vprašanje:

Kaj vse se nahaja v mojem fizičnem delovnem kontekstu izven mene (drugi del je notranji – naše telo in um), kar mi povzroča kakršnekoli zastoje, trenja, nepotrebno porabo energije, časa, fokusa itd.? Ali z drugimi besedami, kaj vse je tisto, kar sem sprejel kot samoumevno in kar toleriram, vpliva pa na to, da moja produktivnost ni optimizirana.

Poleg tega, da imam prepočasen računalnik in da mi manjka v ekipi nekdo, ki bi skrbel za administracijo, sem ugotovil tudi, da delo od doma čedalje bolj negativno vpliva na to, koliko dejansko naredim. Doma je cel kup motečih dejavnikov … kavč, hladilnik, odsotnost nadzora, domača opravila, kratek in od zunaj definiran “delovnik”, ki je bil vezan na odhode in prihode starejše hčerke iz šole in še in še.

Takoj sem se vprašal po rešitvah in prišel do sledečih:

1. Računalnik sem nadgradil z SSD diskom.
2. Na študentski servis sem dal povpraševanje za nekoga, ki bi prevzel administracijo in v nadaljnjem mesecu tudi speljal prejem prošenj, izvedbo razgovorov in izbral administratorko.
3. Se odločil, da rabim pisarno in našel super rešitev v kranjskem coworking prostoru, v Kovačnici!

Kaj se je spremenilo s “selitvijo” v Kovačnico? V Kovačnici sem sicer do sedaj delal zelo malo. Cca 3 mesece, pa še to ne vsak dan (iz različnih vzrokov). Potem je nastopila korona. Ampak v tistem kratkem času sem ugotovil, da ko sem tam, naredim precej več. Ampak zakaj?

1. Odpravljeni so bili tisti domači moteči dejavniki (kavč, hladilnik …), ki so me prej odtrgali od dela

Kar naenkrat sem se znašel v prostoru, kjer dejansko ne morem “bluziti”. Ne morem se kar uleči na kavč za 5 minut in potem zaspati za eno uro. V Kovačnici je moja pavza 5 minut sprehoda okrog objekta. Tam tudi ni perila, ki ga moram zložiti, ko se mi ne da delati tisto, kar bi moral. In ker ga ni, se enostavno nekako prebijem skozi tisto, kar moram narediti in je to potem narejeno. Ko delam doma, veliko bolj odlašam s stvarmi, ki so mi zoprne ali težke. Tega sem se zavedel šele, ko sem začel delati v Kovačnici.

2. Nevidni nadzor

Tako doma, kot tudi v co-working prostoru ni nikogar, ki bi nadziral ali jaz dejansko počnem to, kar sem si zadal za tisti dan in ali je moje delo dejansko opravljeno. A ko sedim za svojo mizo, okrog mene pa 10 ljudi dejansko dela, ni ravno prijeten občutek, če bi se lotil igranja igric na računalniku, surfranja po spletu ali enournega pregledovanja objav svojih prijateljev na Facebooku. In tega ne naredim. Le delam svoje delo. Ta del me je kar presenetil. Na nek način imam tam okrog sebe nekakšen neviden nadzor, pa čeprav nihče ni obremenjen s tem, kaj jaz delam. In tako naredim več. Sem bolj produktiven.

3. Nove priložnosti

“S čim se ukvarjaš, kaj delaš?” me je kmalu po prihodu vprašala vodja Kovačnice. Med drugim sem povedal, da delam tudi coachinge. “Vzemi si jutri 15 minut za sestanek z mano.” In sva se usedla. Povedala mi je, da je ravno dobila potrditev prijave na en razpis in da se bodo rabili podjetniški mentorji. Prevrtimo čas 2 meseca naprej – vpisan sem v bazo mentorjev v novo nastalem podjetniškem inkubatorju.
Druga stvar se je pokazala med klepetom s podjetnico, ki ravno tako svoje delo opravlja iz Kovačnice. Hitro sva ugotovila, da obstaja področje, na katerem jaz že delam (otroci in narava), ona pa ima eno svojo idejo na tem istem področju. Kaj bo nastalo iz tega, bomo še videli … hočem le povedati, da se kar naenkrat poveča število poslovnih priložnosti.

4. Vpliv podjetniškega okolja

Naše okolje ima velik vpliv na to, kako razmišljamo in kako delujemo. Ljudje smo (povečini) čredna bitja, pa čeprav si tega nočemo priznati. Če pogledamo jezik (retoriko) in vedenje podjetnikov ali pa jezik in vedenje na primer osnovnošolskih učiteljev, bomo hitro ugotovili, da se močno razlikujeta. Verjamem, da to ni zato, ker se med sabo eni in drugi tako razlikujejo kot osebnosti, ampak enostavno zato, ker delujejo v drugačnem okolju. Okrog sebe imajo drugačne ljudi, rešujejo druge delovne probleme, berejo druge knjige itd.. In večina se prilagodi okolju v katerem dela. Ko sem jaz v družbi šolnikov in socialnih delavcev (kar sem kar precej), se pogovarjamo čisto druge stvari, kot ko sem v Kovačnici ali v družbi prijateljev podjetnikov. In npr. družba “kovačev” vpliva na to, da razmišljam drugače. Hočeš, nočeš spoznavaš nove ideje, nove pristope, nove rešitve … rasteš še v neko drugo smer. In postajaš vse boljši v temu, kar delaš. V družbi ljudi, ki rešujejo podjetniške probleme, boš hitreje rešil svoje podjetniške probleme. In tako spet povečal svojo produktivnost.

5. Notranje določanje delovnika

Vsakič, ko nas nekaj zmoti sredi dela, vpliva tako na našo produktivnost, kot tudi na našo sposobnost osredotočanja, fokus. Slednja na ta način šibi. Veliko bolje je, če z nekim opravilom končamo takrat, ko se mi odločimo za to. Ko ga mi namerno in načrtovano prekinemo oz. končamo. Če naše delo končamo takrat, ko smo se to namenili storiti, treniramo našo “fokus mišico”. Če nas prekine zunanji dražljaj (česar je danes ogromno), potem se ta mišica ne krepi. Celo zmanjšuje se njena moč. In z delom v Kovačnici sem si jaz pridobil to možnost, da podaljšam svoj delovnik ob dneh, ko delam in ga končam takrat, ko se sam odločim. Ko delam doma, pride hčerka zelo zgodaj iz šole. In ker je domači delovnik zato krajši (ko je ona doma, moj fokus ni več dovolj intenziven in zato raje neham delati), sem ga vedno vlekel do trenutka, ko je ona vstopila v stanovanje. In tako je vsakič ona, v tem primeru zunanji dejavnik, prekinila moje delo. V Kovačnici pa jaz od znotraj, iz sebe, s svojo voljo določam svoj delovnik. In poleg tega, da običajno zato delam kakšno uro več kot doma, tudi krepim svoj fokus.

Kaj pa takrat, ko se moram zares zbrati in me moti gibanje drugih po prostoru v Kovačnici in zvoki, ki pri tem nastajajo? To je namreč edini minus, ki ga jaz vidim v coworking prostoru (čeprav moram dodati, da je v Kovačnici izredno mirno, vsi spoštujemo mir, ki ga vsak od nas potrebuje za svoje delo). A ko potrebujem res čisti mir, takrat enostavno ostanem doma in naredim, kar imam za narediti. Za tiste, ki pa imajo s tem več problemov in res rabijo več miru, pa ima Kovačnica na voljo tudi nekaj “single” pisarn. Se pravi, pisarn, v katerih si sam, ampak še vedno le nekaj metrov stran od vseh ostalih podjetnikov.

To je le nekaj plusov, ki sem jih jaz okusil v svojem kratkem delovanju v Kovačnici. Verjamem, da jih bom sčasoma še več. Kovaških izobraževanj, skupnih zabav in izletov se sploh še nisem uspel udeležiti. Vem pa, da ima lahko neformalno druženje in povezovanje ogromne prednosti tudi pri delu. Socialni kapital je lahko eden najmočnejših vzvodov pri povečanju podjetniške produktivnosti in učinkovitosti.

Piše Kovač, Gregor Rožanc, Naturo